Čebelarski dom

Skoraj desetletje je že minilo od takrat, ko se nekateri člani našega društva prišli na plano z idejo, da bi bilo smotrno v ribniški dolini postaviti dom, ki bi bil namenjen izključno dejavnosti in potrebam čebelarjev in čebelark. Vse doslej smo namreč morali »gostovati«, kjer se je le našel prostor. Navkljub vsemu ima organizirano čebelarjenje v tem delu Dolenjske že več kot stoletno tradicijo in je društvo po številu eno večjih v Sloveniji. V jubilejnem letu 2005 je ideja obrodila prve sadove v »polnovrednem« gradbenem dovoljenju. Čudovita lokacija, dostopnost in bližina vseh krajev naokoli je navduševala. Vse začetne bitke »papirne vojne« z uradniki sta uspešno izpeljala Peter Levstek in Ivan Šega, tedanji tajnik društva. Izvoljen je bil gradbeni odbor v sestavi: Franc Lesar, Ivan Šega, Janez Šilc in Ludvik Ambrožič. Tej ekipi je znatno pripomogel še Dušan Jamnik, ki je opravil veliko in pomembno delo pri zbiranju donatorskih sredstev. Zabrneli so delovni stroji, zazvenel je zvok krampov in lopat, gradbišče je zaživelo. Gonilna sila vseh aktivnosti je bil seveda gradbeni odbor, kateremu so se pridružili še čebelarji, ki so v dovoljšni meri čutili pripadnost svojemu društvu in so skupnemu namenu žrtvovali svoj prosti čas. In pričelo se je...

Pričetek gradnje - 2005

Z zagnanostjo in predanostjo nekaterih se je okolica doma kaj kmalu po prvih pomladnih dneh leta 2005 pričela z vso naglico spreminjati. Opravljen je bil izkop, postavljena ustrezna infrastruktura in položeni temelji. Ni bilo potrebno dolgo čakati, da so na temeljih že zrasli zidovi. Blagoslov temeljnega kamna smo komajda še ujeli pred prvo ploščo, opravil ga je gospod Franc Oražem, duhovnik in čebelar, ter dolgoletni član našega društva. Obredu je sledil čebelarski piknik, na katerem so se nekateri čebelarji prvič srečali z zasnovo doma. Čeprav je nekaj čebelarjev v začetku izražalo »dvom« v odločitev za gradnjo, je bilo sedaj že vsakomur jasno, kakšno priložnost bomo čebelarji s tem domom pridobili. Dom bom namreč omogočal raznovrstno srečevanje celo leto, od družabnih, izobraževalnih do bolj praktičnih dejavnosti. Bolj ko se je gradnja bližala koncu, več idej za njegovo namembnost se je porajalo. Prvo leto smo nameravali zaključiti predvsem s »streho nad glavo«, v naslednjih letih pa postopoma dokončati še vse potrebno. Ko je zadnji teden avgusta 2005 steklo uradno praznovanje stote obletnice, smo čebelarji in čebelarke Društva ljubiteljev čebel Apis Ribnica imeli za seboj nadvse plodno obdobje, obenem pa bomo ustrezno pripravljeni za bodoče rodove, tako da tradicija čebelarstva v teh krajih zlepa ne bo zamrla. Prav kakor smo namreč predvidevali, se je tudi dogodilo. Dom je dobil streho nad glavo. V začetnih dneh septembra je takratni predsednik Franci Lesar, z ogromno vloženega truda in s pomočjo darežljivih podpornikov uspel dom »odeti« v streho in zapreti odprtine z okni in vrati. Tako so lahko sedaj navkljub zimi in slabemu vremenu dela v notranjosti potekala z nezmanjšano hitrostjo. Čebelarji v nobenem trenutku niso odrekali svoje pomoči, zato za njih brez dvoma velja, da se nadvse učinkovito zgledujejo po svojih »varovankah«.

Obdelava notranjosti - 2007

V letu 2007 so se že izvajala prve zaključna dela v notranjih prostorih doma. Dom pa je tako in tako že postal stična točka mnogih čebelarjev, kar je obetalo tudi za njegovo prihodnost. Vseskozi smo se zavedali, da nas nastajajoči dom združuje in se bomo enkrat v njem dobro počutili. Marsikatero delo doma je bilo odloženo na poznejši čas ali celo leto kasneje. Vsa dela smo večinoma opravili čebelarji sami in nikomur ni žal trenutkov žrtvovanih za to, le ponosni smo lahko na ta dosežek. Nekateri posamezniki so žrtvovali dvesto, tristo ali celo več ur svojega vloženega dela. Nekateri so prispevali materialne dobrine, spet drugi svoja znanja in veščine, ki jih posedujejo v svojem poklicnem življenju.

Zaključna dela - 2009

S priklopom elektrike v letu 2009 in pridobivanjem nekaterih uradnih dovoljenj je stekla zaključna faza gradnje.  

Otvoritvena slovestnost - 2011

Vloženega je bilo veliko prostovoljnega dela, potrebnih je bilo veliko sredstev, katere so prispevala bodisi podjetja ali organizacije, vendar je cilj vse bližji. V vrsti zaslužnih posameznikov bi želeli izpostaviti vestna »organizatorja« celotnega projekta, gospoda Ivana Šego In Petra Levstka, ki sta s svojim nesebičnim trudom najbolj pripomogla, da se je projekt gradnje doma uspešno pričel.  

Ob tej priliki ne smemo pozabiti ljudi, ki so na vplivnih položajih podjetij, katera so nam darovala lahko rečemo velika sredstva kot pomoč pri gradnji. To se mora z velikimi črkami zapisat v vednost čebelarjem in širši družbi. Brez pomoči donatorjev bi verjetno še dolgo čakali na svojo streho. Društvo raste in se celo pomlajuje zato čebelarji začetniki pa tudi starejši radi prisluhnemo poučnim temam na predavanjih, ki že kar nekaj časa potekajo tu v novem domu. Vedno smo veseli obiska čebelarjev iz sosednjih društev saj si imamo čebelarji vedno kaj zanimivega povedati. Zato ste sosednje vedno dobrodošli pri nas. 

Naj končamo z besedami zahvale, najprej gradbenemu odboru na čelu s prejšnjim predsednikom Francem Lesarjem kot tudi vsem čebelarjem, ki so sodelovali, za nešteto opravljenih ur od temeljev naprej. Posebna zahvala pa velja donatorjem, ker samo pridne roke niso dovolj, če je v žepu luknja. Med najzaslužnejšimi naj omenimo podjetja Inoterm d.o.o., Riko Ribnica in podjetje Riko. Za pomoč se zahvaljujemo tudi občinam Ribnica, Sodražica in Loški Potok in tudi vse posameznikom, ki so kakorkoli prispevali k tem, da smo uspeli prokejt speljati uspešno h koncu.